Gotski oltar

Cerkev Sv. Petra (po njem je dobila vas ime), ki leži v vasi, je omenjena že leta 1579, čeprav je veliko starejša. Danes visi na glavnem oltarju slika neznanega avtorja Marija z Jezusom in svetniki. Izjemen renesančni spomenik pa je restavriran RELIEFNI STRANSKI OLTAR.

V sredini oltarja je podoba sv. Petra, ki je zasnovana še v duhu primorske gotike, medtem ko sta oba stranska reliefa sv. Pavel in sv. Janez Krstnika tipična primera »lombardovske« celopostavne svetniške upodobitve. V trikotnem timpanonu oltarja je Marija z detetom, ki prav tako sodi v isti umetniški krog. Po vsej verjetnosti je bil ta oltar v cerkvici glavni oltar.

Reliefi tega oltarja so bili še do pred okoli 20. leti vzidani na različnih mestih na notranji in zunanji strani cerkve. Po kvaliteti sodijo v sam evropski vrh renesančne plastike, ki ga lahko primerjamo z delom Pietra Lombarda in njegovega kroga.

Domneva se, da je oltar naročila koprska družina Vergerijev, ki je v bližini vasi imela posest in kaštel Čuklje (Zuccole).  Leta 1546 se je tam zatekel tudi Peter Pavel Vergerij, znan simpatizer protestantizma in prijatelj Primoža Trubarja. Zdi se verjetno, da bi bili Vergeriji celo naročniki oltarja: to delno namiguje tudi izbor svetnikov, saj njihova imena ustrezajo tradicionalnim imenom pri Vergerijih (Janez Krstnik je bilo ime bratu Petra Pavla mlajšega,…). Zdi se povsem verjetno, da bi prišlo kvalitetno beneško delo v vaško cerkev kot donacija pomembne in humanistično izobražene rodbine, ki je imela za nameček v kraju in okolici pomembno posest.

Vsi štiri reliefi in vmesni pilastri ter fragmenti venca so bili predstavljeni v Narodni galeriji v Ljubljani na samostojnem razstavnem prostoru kot izjemno umetniško delo na razstavi Gotika na Slovenskem leta 1995.

Pavel Naldini v svojem Cerkvenem krajepisu iz leta 1700 opisuje glavni in tudi dva stranska oltarja v cerkvi, ki sta bila kasneje porušena. Na sliki so deli teh dveh porušenih oltarjev.